Cerkev Marije Sne\u017ene na Svetini (po doma\u010de v Svetju)<\/p>\n\n\n\n
Kraj Svetina se v listinah prvi\u010d omenja leta 1403\/4 kot Swetten, 1412 kot Swetyn, 1421 kot Swettein, 1458 kot Swetin, okoli 1480 pri Vseh svetnikih – Zu allen Heiligen. Ta podru\u017enica je bila do prepovedi romanj, ki jih je izrekel cesar Jo\u017eef II. (1780-1790) zelo obiskana romarska cerkev. Sezidana je v poznogotskem slogu in je najpomembnej\u0161i umetnostno-zgodovinski spomenik, seveda razen Celja in La\u0161kega, v bli\u017enji in daljnji okolici. Nenavadno iz kamna zidano in neometano ter s skilmi krito poznogotsko stavbo sestavljata dolg tristrano sklenjen oltarni prostor (prezbiterij) s stopnjevanimi oporniki ter mogo\u010den v pritli\u010dju kvadraten, v nadstropjih pa osmerokoten zvonik s strmo piramidasto streho. Zvonica slu\u017ei kot prostor za vernike. Zasnova spominja na poznoromanske cerkve z vzhodnim zvonikom, vpetim med prezbiterij in ladjo, vendar slednja tu manjka. V zahodni steni zvonika zazidani slavolok pri\u010da, da je bila ladja predvidena, njenih morebitnih ostankov pa pri preucevanju stavbne zgodovine te cerkve niso odkrili. <\/p>\n\n\n\n
Notranj\u0161\u010dino krije zvezdasto rebrast obok, oprt na slu\u017enike in opremljen z bogatimi figuralnimi konzolami, kapiteli in sklepniki, ki ka\u017eejo na kamni\u0161ko stavbarsko delavnico. Na oboku prezbiterija je bila odkrita so\u010dasna poslikava (al secco) z motivi apokalipti\u010dnega Kristusa, Marije, akantovja (znane sredozemske rastline). Cerkev je bila taborska (namenjena za obrambo pred sovra\u017eniki, npr. Turki), o tem pri\u010dajo strelne line na zvoniku in zakristiji. Cerkvena oprema je ve\u010didel baro\u010dna. Veliki oltar je leta 1775 naredil F. Gallo (v ni\u0161i je poznogotski kip Marije kot apokalipti\u010dne \u017eene iz konca 15. stoletja). Pri\u017enica je delo znanega \u0161tajerskega kiparja Janeza Gregorja Bo\u017ei\u010da iz La\u0161kega. Baro\u010dne so tudi nedavno obnovljene orgle. Oljna slika Marijinega rojstva je po oznaki delo Lovrenca Stachla iz leta 1755.<\/p>\n\n\n\n
O \u010dasu postavitve cerkve na Svetini se mnenja razhajajo. Znameniti kranjski zgodovinar in krajepisec Janez Vajkard Valvasor poro\u010da v svojem delu \u00bbSlava Vojvodine Kranjske\u00ab iz leta 1689 (4. knjiga, stran 360), da so jo utemeljili Grofje oz. Knezi Celjski, ki so bili lastniki Gornjega in Spodnjega Celjskega gradu in \u0161e mnogih drugih gradov in gospostev na \u0160tajerskem, Kranjskem, Dolenjskem, Koro\u0161kem, v Hrva\u0161kem Zagorju in v Slavoniji. Ti so namre\u010d imeli na Svetini sojo pristavo, na kateri so gospodarili s svojim upravnikom in \u0161tevilnimi posli. Zanje je bilo tukaj treba postaviti cerkev, pri kateri so pozneje ustanovili tudi kaplanijo. Postaviti naj bi jo dal grof oz. knez Friderik. Ker so Celjski izumrli leta 1456, je morala biti cerkev torej postavljena pred tem letom. Da bi habsbur\u0161ki cesarji kot smrtni sovra\u017eniki Celjskih nadaljevali njihovo nedokon\u010dano delo, seveda ni misliti. Bolj verjetno je, da so dali iz cerkve odstraniti vsako sled Celjskih. Po tedanji navadi je namre\u010d moral biti v cerkvi vsaj ustanovnikov grb, \u010de \u017ee ne ustanovnikov portret. \u017de sam pogled na sedanjo cerkev \u0161e bolj pa njena mogo\u010dna zasnova kaze, da njeni ustanovitelji niso mogli biti preprosti verniki v sorazmerno revnem kraju, kakor ve\u010dinoma pri drugih cerkvah, temve\u010d mogo\u010den plemi\u0161ki rod.<\/p>\n\n\n\n
V la\u0161kem gospostvu je v 15. in v za\u010detku 16. stoletja potekala izredno intenzivna graditev cerkva. Tedaj so bile prvi\u010d omenjene cerkve in cerkvice (kapele s pravico ma\u0161evanja): leta 1421 \u0160mohor (po nem\u0161ko bey Sand Ermachor in der Retschitz ob Tyfer), pred letom 1524 la\u0161ka, pozneje \u0161entrupertska podru\u017enica Sv. Peter, cerkev sv. Petra v Rade\u010dah (1429), sv. Ruperta v Brezah leta 1436 (bey Sand Rueprecht), 1457-1461 (bey Sannd Rueprecht in Tifrer pharr), 1493 (S. Rueprecht in der Tifrer pharr), na Svetini (sv. Marije, 1437), na la\u0161kem pokopali\u0161\u010du kapela sv. Janeza ob kostnici (1445), sv. Jedrti v Sedra\u017eu, pozneje preimenovanem v Sv. Jedrt, okoli 1480, sv. Katarine v Kuretnem (1500) in sv. Jurija v Gorah (Turje) nad Hrastnikom 1520). Svetinska cerkev je obstajala torej vsaj dvajset let pred izumrtjem Celjskih grofov.<\/p>\n\n\n\n
Glede svetinske cerkve je nekaj zgodb, od katerih velja omeniti vsaj tri. Prva naj bi se zgodila pri njeni zidavi. V poto\u010dku Kozica, ki izvira pod Svetino in se v Mrzlem dolu izliva v Reko, so nekdaj vsako jutro v majhno vodno zajetje iz notranjosti hriba priplavale \u010drnopikaste ribice, ki so nekaj \u010dasa plavale v tem zajetju, nato pa so se vrnile v notranjost hriba. Od teh so jih zidarji, ki so zidali svetinsko cerkev, vsak dan nalovili toliko, kolikor so jih potrebovali za hrano. Ko pa so zidarji enkrat delali na Marijin praznik in so ga s tem one\u010dastili, se od tistega dne ribe niso ve\u010d prikazale in so za vedno izginile. <\/p>\n\n\n\n
Druga zgodba je nekoliko bolj realna. Svetinska cerkev je neometana in na zunaj seveda mo\u010dno siva. To pa naj bi se zgodilo zaradi Turkov, ki so prihrumeli na Svetino v meglenem dnevu. Cerkev je v tej megli \u0161e bolj posivela in je zato Turki niso mogli najti in izropati. Toda zgodba o nenadni megli, ki je onemogo\u010dila Turkom najti cerkev, je znana tudi pri drugih cerkvah.<\/p>\n\n\n\n
Tretja zgodba naj bi razlo\u017eila, zakaj je svetinska cerkev od zunaj temna. Nem\u0161ki mojster, ki naj bi vodil zidarska dela, cerkve nikakor ni mogel pobeliti. Bele\u017e mu je sproti odpadal, \u0161e preden se je na zidu posu\u0161il. Razjarjeni celjski grof oz. knez Friderik, ki mu ljudje pripisujejo zidavo cerkve, naj bi zato dal zidarja vre\u010di v je\u010do. Pono\u010di se je mo\u017eu prikazala Marija in mu sporo\u010dila, da ho\u010de imeti temno, nepobeljeno cerkev, ki je Turki ne bi mogli opaziti. Ko je mojster to naznanil grofu, ga je izpustil iz je\u010de, cerkev pa je do dana\u0161njih dni ostala neometana.<\/p>\n\n\n\n
Zanesljivo izpri\u010dana pa sta po \u017ee omenjenem Valvasorju in la\u0161kem kaplanu, poznej\u0161em \u017eupniku v Loki pri Zidanem Mostu, Janezu Krstniku Gaj\u0161niku, tale dva dogodka. Leta 1487 so Turki svetinsko Marijino cerkev po\u017egali in one\u010dastili in jo je moral nato \u0161kof \u0161e isto leto na novo posvetiti. Po tem je mogo\u010de sklepati, da je pogorela le streha nad prvotno kapelo, dana\u0161njim prezbiterijem, ki so jo kmalu obnovili. V naslednjih letih pa naj bi kapeli prizidali \u0161e zvonik, ki je imel strelne line in je predstavljal obrambni stolp. V binko\u0161tnem tednu leta 1714 je cerkev z zvonikom vred pogorela, pri \u010demer se je stopilo \u0161est zvonov, od katerih so najve\u010djega oskrbeli \u0161ele dve leti prej. Zdi se, da je bila nato cerkev kar dobrih sto let v klavrnem stanju. V letih 1822 in 1823 so jo pod vodstvom klju\u010darja Janeza Mraza iz Kanjuc znotraj ometali in zgladili. V letih 1871 in 1872 so jo zunaj popravili, znotraj poslikali in obnovili tudi glavni oltar. Leta 1897 so na stro\u0161ke tamkaj\u0161njih krajanov na cerkev napeljali strelovod. Leta 1900 so kupili deset kovinskih sve\u010dnikov, dva kerubina za glavni oltar, \u0161tiri slikana gotska okna, eno je daroval Jakob Pirno, po doma\u010de Cvirn, iz Sv. Ruperta, drugo Andrej Sel\u0161ek iz Kanjuc, dve sta bili pla\u010dani z darovi vernikov. Kupljeno je bilo tudi nekaj ma\u0161nih pla\u0161\u010dev. Leta 1903 je cerkev dobila nov kelih kot dar nekdanjega \u017eupnika Mihaela Lapuha, kar je pla\u010dal njegov brat Jo\u017eef Lapuh, trgovec na Kranjskem. Cerkvena hi\u0161a je bila leta 1900 \u017ee tako dotrajana z vgreznjeno streho, da vanjo ni bil ve\u010d mogo\u010d vstop. Prodali so jo za neznatnih 30 kron. V letih 1904 do 1910 so cerkev pridno oskrbovali s cerkveno opremo, med drugim so kupili orglje iz teharske farne cerkve.<\/p>\n\n\n\n
Najve\u010dje cerkveno opravilo je bilo od nekdaj in je \u0161e zdaj, na \u0160entoscevo nedeljo, v tednu, ko je praznik Marije Sne\u017ene, v za\u010detku avgusta. Tedaj so od la\u0161ke nad\u017eupnije in od vseh farnih cerkva v okolici duhovniki vodili procesije na Svetino. Vsak duhovnik, ki je pripeljal procesijo, je dobil od zelo pobo\u017enega kmeta Andreja Videca iz Ole\u0161\u010d 36 krajcarjev in potico. Na stro\u0161ke cerkve pa \u0161e ustrezno kosilo. Sve\u010dano cerkveno opravilo je bilo na Svetini \u0161e peto nedeljo po Veliki no\u010di, na nedeljo pred praznikom apostola Jakoba, nato \u0161e ob Veliki in Mali ma\u0161i. Navadna opravila so bila \u0161e 25. marca, ob spovednem dnevu v torek po \u010detrti postni nedelji, 3. maja, na binko\u0161tni torek, 14. septembra in 25. in 29. decembra. Cesar Jo\u017eef II. (sin cesarice Marije Terezije), ki je vladal v letih 1780-1790 je razpustil vse pomembnej\u0161e samostane ter dal zapreti vse romarske cerkve in prepovedal vsa romanja. Ta prepoved pa v celoti za svetinsko cerkev ni veljala, cerkve vsekakor niso zaprli, najbr\u017e pa so bila prepovedana romanja.<\/p>\n\n\n\n
Po tedanji navadi so ustanovniki vsaki pomembnej\u0161i cerkvi namenili tudi nekaj nepremi\u010dnin, da bi se z njihovimi donosi la\u017eje vzdr\u017eevala. Tako je imela svetinska cerkev (najbr\u017e malo ve\u010dji) vinograd v Trnovcu pri La\u0161kem. Ker pa je bilo obdelovanje in upravljanje z oddaljenim vinogradom te\u017eavno, je celjski arhidiakon Andrej Graf (1683-1702) odredil zamenjavo. Vsakokratni la\u0161ki nad\u017eupnik, pod katerega je do leta 1755 spadala svetinska podru\u017enica, je namre\u010d imel pravico do ene tretjine darov v naravi, ki so jih dajali doma\u010di verniki in romarji omenjeni cerkvi. Zamenjava je bila v tem, da se je nad\u017eupnik odrekel omenjenim darovom, zato pa je dobil v u\u017eivanje vinograd v Trnovcu. Druga nepremi\u010dnina svetinske cerkve pa je bila stanovanjska hisa, v kateri so bivali ali preno\u010devali duhovniki in uglednej\u0161i romarji. Ta hi\u0161a je pred 150 leti se bila v lasti svetinske cerkve.<\/p>\n\n\n\n
Le nekaj korakov stran od glavne Marijine cerkve je manj\u0161a cerkev oz. kapela sv. Kri\u017ea, neko\u010d prej sv. Ane. Cerkev ima pravokotno ladjo in kvadratni prezbiterij. Ladjo so neko krasile freske s pasijonsko motiviko. Oltar je delo \u017ee omenjenega la\u0161kega kiparja Bo\u017ei\u010da iz let 1710-1724. Kipa Marije in Janeza Evangelista sta prvotno obstopala kip Prestol milosti (ki je zdaj v Pokrajinskem muzeju v Mariboru). Na njegovem mestu je poznogotski kip Kri\u017eanega. Zakaj so to cerkev postavili ni prav jasno. Zdi se, da zaradi \u0161tevilnih romarjev, kajti glavna cerkev pravzaprav ni velika. Tako so cerkveni obredi lahko potekali na dveh krajih in romarji so lahko po nekdanji navadi v obeh cerkvah tudi preno\u010devali, kajti na Svetini ni toliko kmetij, da bi lahko sprejele zelo \u0161tevilne romarje. Kdaj je bila ta cerkev postavljena ni znano. Ob po\u017earu leta 1714 je hkrati z glavno cerkvijo pogorela tudi ta cerkev, pri \u010demer se je stalil tudi zvon, ki so ga oskrbeli pred dvema letoma. Cerkev so nato o\u010ditno obnovili. Pod cesarjem Jo\u017eefom II. so to cerkev zaprli in opustili, pozneje so jo zopet obnovili.<\/p>\n\n\n\n
Leta 1904 so cerkev prenovili, leseni trhli strop so zamenjali z obokanim, postavili nov marmorni oltar, naredili pri\u017enico, postavili kri\u017eev pot, cerkev tlakovali, iz Marijine cerkve so sem prestavili stare orglje. Postavili so velik kri\u017e, ki je zdaj v Marijini cerkvi. Stro\u0161ke je za to pla\u010dal Andrej Klinar, po doma\u010de Turin, z okoli 1.200 kron, drugo so prispevali farani. Cerkev je bila blagoslovljena 25. septembra 1904 in so po pribli\u017eno petdesetih letih v njej zopet lahko brali ma\u0161o. <\/p>\n\n\n\n
Kaplanijo na Svetini so ustanovili, kakor je bilo \u017ee omenjeno, najbr\u017e, Grofje Celjski. Zato je po njihovem izumrtju 1456, ko so vse njihovo premo\u017eenje prevzeli habsbur\u0161ki cesarji, tudi pravica postavljanja svetinskega kaplana pre\u0161la nanje. Za kaplanijo je bil ustanovljen poseben beneficij (pravna oblika za vzdr\u017eevanje duhovnika, ki ni bil neposredno podrejen krajevnemu \u017eupniku, in je moral brati ma\u0161e predvsem za du\u0161ni blagor ustanovnikov beneficija), ki je bil kar premo\u017een. Leta 1540, ko so vsi zemlji\u0161ki gospodje zaradi obdav\u010denja morali prijaviti soje dohodke, je tudi tedanji svetinski beneficiat oz. kaplan Jakob Gerge prijavil tele dohodke: neposredni denarni prejemki 13 funtov, \u010din\u017eno zito (kar je bila neke vrste zakupnina za u\u017eivanje podlo\u017enih posestev) – p\u0161enice 99 celjskih \u0161kafov (to je bila tedaj v celjski okolici veljavna mera), r\u017ei 24 \u0161kafov, ovsa 124 \u0161kafov, prosa 4 \u0161kafe, 1 \u0161kaf zdroba, 1 \u0161kaf fi\u017eola, 10 kozli\u010dkov, 87 koko\u0161i, 330 jajc, 25 povesem prediva, 8 sirov, 53 veder (po pribli\u017eno 15 litrov) gorninskega mo\u0161ta oz. vina. Dve leti pozneje je navedel tudi okoli 20 svojih podlo\u017enikov, ki so bili v vaseh okoli Svetine, na Mrzli Planini, pa tudi v Frankolovem. Sogorniki z vinogradi pa so bili v teharski fari (v Melju, Gorici in Pre\u017einu). Ta beneficij je bil torej pribli\u017eno tako premo\u017een kakor kaka manj\u0161a gra\u0161\u010dina, seveda pa ni imel gra\u0161\u010dinske stavbe.<\/p>\n\n\n\n
Svetin\u010dani so si \u017ee od nekdaj prizadevali, da bi v Svetini dobili stalnega duhovnika. To jim je uspevalo do za\u010detka 17. stoletja, dokler je svetinski beneficiatski duhovnik dejansko \u017eivel na Svetini. Morebiti je bil zadnji svetinski kaplan Johann de Bolognese, ki so mu leta 1618 dodelili la\u0161ki \u0161pitalski beneficij. Nato pa je cesar Ferdinand III. okoli leta 1641 svetinski beneficij dodelil la\u0161kemu nad\u017eupniku Janezu Krizostomu Cobelli de Belmonte, ki ga je zdru\u017eil z beneficijem sv. Janeza ob kostnici v La\u0161kem, z beneficijem pri starem \u0161pitalu v La\u0161kem, in z beneficijem sv. Duha v Celju. Proti koncu 17. stoletja so ti \u0161tirje beneficiji pre\u0161li v last minoritskega samostana v Celju. Od svetinskega beneficija je ostala obveznost minoritov, da so na Svetini vsak mesec brali eno ma\u0161o. Leta 1808 je bil celjski minoritski samostan ukinjen, svetinski beneficij pa je bil pritegnjen v \u0160tajerski verski sklad, ki ga je leta 1829 prodal Jo\u017eefu Dra\u0161u. Tako je obveznost branja ma\u0161 na Svetini prenehala.<\/p>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Cerkev Marije Sne\u017ene na Svetini (po doma\u010de v Svetju) Kraj Svetina se v listinah prvi\u010d omenja leta 1403\/4 kot Swetten, 1412 kot Swetyn, 1421 kot Swettein, 1458 kot Swetin, okoli 1480 pri Vseh svetnikih – Zu allen Heiligen. Ta podru\u017enica je bila do prepovedi romanj, ki jih je izrekel cesar Jo\u017eef II. (1780-1790) zelo obiskana […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-41","page","type-page","status-publish","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/zupnija-svetina.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/41","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/zupnija-svetina.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/zupnija-svetina.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zupnija-svetina.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/zupnija-svetina.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=41"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/zupnija-svetina.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/41\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":58,"href":"https:\/\/zupnija-svetina.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/41\/revisions\/58"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/zupnija-svetina.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=41"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}